SAMA

Bolečina razjeda srce,
solze po licu drse,
spomini na lepe dni,
sama sem, nikogar ni.
Ljubezen uničena je,
on je pozabil name.
Sem samo še lupina, 
ki jo pretresajo vzdihi.
Samo podoba v ogledalu.
Ostali so samo še stihi,
še ti bodo zbledeli kmalu.
Vsakič, ko slišim smeh,
vidim ljubezen v očeh,
me preseka bolečina
in poveča se praznina.
Kar obstajalo je
pozabljeno je vse.
Ugasnil je smeh,
iskrica v očeh,
želje pozabljene so.
Kje je kdo,
ki ve, kako mi je hudo,
ki vidi mojo praznino,
ki čuti mojo bolečino?
Nikogar ni.
Strašno spoznanje,
ko se zaveš,
da sam na svetu si…