Ti si pesnik,
jaz sem luna,
ki ti svetim vsako noč.
Tvoj peresnik,
tvoja struna,
tvoje srce, vse je proč.
Si dal dva mi poljuba
in jaz sem prosila
naj čim daljša bo ta noč…
A te je druga stran zvabila,
šel si od mene, daleč proč.
Ti si me ljubil,
jaz sem svetila,
le eno dolgo tiho noč.
A si me izgubil,
me je sončna deklica zakrila,
tvoji pogledi so obrnjeni proč.
Nekoč bo tvoj svet
tema zakrila,
nekoč boš sam
in žalujoč.
Ozri se v nebo,
morda me bo tvoja
ljubezen opazila
in ko me opaziš
temo vodim proč.
Da, s tvojega ozemlja
temo bom pregnala,
priklicala bom
svetlo noč.
Ti me zasnubi,
te bom ljubila,
ti vedno ob strani
bom stala v pomoč.
0 komentarji:
Objavite komentar