Sanjam?

Da, sanjam. Že od nekdaj živim z glavo v oblakih in se trudim ne pristati na tleh. Vsaj ne pretrdo. To je moj svet. Moje življenje. Vidim tisto kar hočem. Imam vse kar si želim. vse želje se izpolnijo. Zato ker se lahko. Ker v tem mojem čudovitem svetu ni meja.
Včasih se zasanjam v kakšno moro in začnem padati. Že večkrat sem bila blizu tlom, a se vsakič znova uspem opomniti, da je to moj svet, moje življenje. Da je tu vse možno in da ne morem pasti. Torej se znova dvignem. Kot feniks iz pepela. Prerojena, močna, polna novih sanj in želja. Zakaj? Zato ker lahko. Zato ker znam. To sem pač jaz. Izgubljena v svojem svetu.

Ampak hej! Jaz vsaj imam svoj svet. Imam svoje sanje. Svoje želje. In nimam porazov. Zanje ni prostora. So le izkušnje, ki me peljejo po novi poti v uresničevanje tega idealnega sveta - mojega življenja.