Slovo jeseni

Dež jesenske liste stresa,
spira zelene odtenke poletja,
a hkrati so nove barve drevesa
vrednejše od vsakega imetja.
Drevo žari v rumenordeči,
kriči: "Nikar me ne pozabite!
Medtem ko v snežnospeči
grob četrtletja me položite."
Vsekakor praznuje, veseli se počitka,
saj je celo leto garalo,
ko je zaradi nuje in užitka
iz CO2 O2 dalo.
Tako vsak od nas skozi življenje
bi moral uživati, se veseliti,
se zavedati: trenutki sreče so redki
in vse prelahko jih je izgubiti.