Veter

Veter je nosil prve jesenske liste in mi jih zapletal v lase.
Bežni dotik tvoje dlani na mojem licu,
ko si jih jemal stran me je prikoval na mestu.
Prvič sem sanjala naju.

Rekel si, da me ljubiš.
V tistem češnjevem drevoredu si mi ukradel poljub.
Počutila sem se kot nevesta v raju,
ko je zapihal veter in naju zasul s češnjevimi cvetovi.

Ljubila sva se na plaži in sonce je tonilo v morje.
Tvoj obraz ujet v trenutku strasti,
ustnice, ki mi šepetajo nežne besede in lasje, ki jih mrši poletni vetrič.
Za vedno tvoja.

Stojim ob svežem grobu.
Snežinke se sipljejo z neba in belijo črno prst.
Želim, da bi veter posušil moje solze in odpihnil bolečino.
Odnaša zašepetane besede slovesa.